Igranodokumentarni film 53 min

Tunel upanja

Tunel nade, A tunnel of hope

Ideja filma : Vojko MITROVIČ Maskerka : Lamija Hađihasanović
Kostumografka : Amela VILIĆ Scenograf : Omar ARSLANAGIĆ
Izbor glasbe : Blaž ŠIVIC Montažer : Matjaž JANKOVIČ
Direktor fotografije : Valentin PERKO
Scenarist in režiser : Matjaž FISTRAVEC

Produkcija 2007 : studio ALP / RTV Slovenija / RTVFBiH / KBM INFOND
Digital BETA


Film je bil posnet s pomočjo : MoMaribor, PETROL d.d., BHTELECOM d.o.o, JP BH POŠTA d.o.o, OIL Metal c.o. Maribor, AIDIA Ižinjering d.o.o. Sarajevo, TECHNOMATICA d.o.o. Trzin, ISKRATELING d.o.o. Kranj


Sarajevo je v letih balkanske norije koncem dvajsetega stoletja doživljalo svoje najstrašnejše dneve. Obkroženi z premočnimi silami Srbske vojske, ob nenehnem obstreljevanju in granatiranju, so prebivalci zapuščali mesto. Tisti, ki so ostali pa so bili brez vode, hrane, elektrike in kurjave, branilcem pa je zmanjkovalo orožja in streljiva. Kljub temu, da je mednarodna skupnost  leta 1992 vpeljala zračni most za dobavo humanitarne pomoči. to še zdaleč ni zadoščalo izstradanim in ogroženim prebivalcem mesta.

Pri sarajevskem letališču, med naseljema Dobrinja in Butmir, je bilo morda kilometer široko področje pod kontrolo bosanske vojske, Ta koridor je bil edina žila, ki je povezovala glavno mesto Sarajevo z ostalimi predeli Bosne in s svetom. Med prebivalci in vojaki se je glasno govorilo o nekakšnem prehodu iz mesta preko letališke steze, ki je bilo pod upravo mednarodnih sil. Hrabri posamezniki so s tajnim pretekanjem ob večerih nosili orožje in hrano v mesto. Veliko so jih ujeli in vrnili vojaki mirovnih sil, marsikateri pa  je pod streli srbskih ostrostrelcev tam tudi umrl.

Tako so v  zimi 92/ 93  na pobudo generalštaba bosanske vojske v strogi tajnosti začeli z pripravami na izkop tunela pod letališko stezo. Le redkokdo je verjel v ta neverjetni načrt.. Kljub temu  je bil tunel po treh mesecih nepretrganega herojskega dela v nemogočih pogojih koncem julija 93 izkopan. Skozi tunelsko cev je dnevno šlo tudi do štiritisoč vojakov in  civilistov ter tone materiala in hrane. Takoj po »otvoritvi« tunela so skozi njega odšli borci armade BiH in v veliki protiofenzivi obranili koridor. Tunel je deloval ves čas vojne do kraja leta 2005.

700 metrov Sarajevskega tunela in njegova gradnja med vojno sta edinstvena v Evropi. Danes je ohranjen le del tunela pri Kolarjevi hiši, kjer je tudi improviziran muzej, ter mnogo spominov.

Film je tako zgodba o ljudeh v obkoljenem Sarajevu, ki jim je izgradnja tunela odprla upanje in možnosti boriti neenak boj za svoje mesto in njihovi želji ostati in obstati.

Glavni protagonisti filma so mesto Sarajevo s svojim kozmopolitskim duhom, ter nezlomljivi posamezniki z neverjetno vztrajnostjo, ki so v tunelu bojevali svojo vojno.

V filmu  nastopajo sodelujoči iz časa del na tunelu, branitelji in napadalci, politiki, vojaški strategi, zgodovinarji, predstavniki mednarodne skupnosti in ljudje, ki jih je prehod skozi Tunel tako ali drugače označil. Vsak s svojo intimno, človeško zgodbo in usodo, ter sporočilom.

 

Steber nekaj nekaj